Škodljivo sončenje…

21.06.2010
sonce

Sonce

Najbolj škodljivo je močno sonce, ki sije med 11. in 15. uro. Kdor je takrat na soncu, mora imeti na glavi čepico, klobuk, tanko ruto ali slamnik. To velja predvsem za dojenčke, majhne otroke, plešaste moške in ženske z bolj redkimi lasmi. Manj nevarno je biti na soncu pred deseto dopoldne in po petnajsti uri.

Mimogrede: dovolj sončnih žarkov, ki so pomembni za zaščito pred osteoporozo in za vsrkavanja vitamina D v telo, dobimo, če smo nekajkrat na teden po pol ure na jutranjem ali večernem soncu – tudi če soncu izpostavimo samo roke.

In zakaj je sonce nevarno? Predvsem zato, ker oddaja različne ultravijolične žarke, ki pa bolj ali manj poškodujejo kožo. Zemljino površino dosežejo toplotni, svetlobni žarki in del ultravijoličnih (UV) žarkov, ki pa v največji meri učinkujejo na našo kožo. Spričo različnih valovnih dolžin lahko povzročajo na koži različne učinke.

Delimo jih v tri skupine:

  • C žarki so kratkih valovnih dolžin in nam niso nevarni.
  • B žarki so srednjih valovnih dolžin, prodrejo pa v zgornje plasti kože, kjer povzročajo vnetje in sončne opekline.
  • A žarki so dolgovalovni in prodirajo globlje v kožo. Čeprav so v preteklosti mislili, da ti žarki pretežno niso škodljivi, pa novejše raziskave kažejo, da pomembno vplivajo na staranje kože in na nastanek kožnega raka.

Sonce je torej predvsem škodljivo in je na različne načine povezano z boleznimi kože.

Pri prekomernem sončenju in nezadostni zaščiti se koža ne more sama obvarovati pred škodljivimi posledicami UV žarkov, čeprav smo temne polti. Zato naj bi se vsi, ki so radi na soncu, sončili postopoma in se še pred tem namazali s kremo z visokim faktorjem (30 in več).

Če smo kožo poprej zaščitili s kremo, naj bi se prvi dan sončili pol ure, a ne med 11. in 15. uro, drugi dan 30 minut dlje itd. Vsakič, ko gremo v vodo, pa moramo kožo znova namazati z zaščitno kremo! Glavo je treba zaščititi s čepico ali slamnikom, oči pa s kakovostnimi sončnimi očali.

  • Share/Bookmark

Kožni rak

19.06.2010

Glavni krivec sonce…

Strokovnjaki opozarjajo, da so glavni krivec med danes poznanimi dejavniki za nastanek kožnega raka sončevi ultravijolični (UV) žarki. Namerno in ponavljajoče se izpostavljanje soncu ter sončne opekline zvišujejo tveganje za razvoj kožnega raka, enako pa velja tudi za vsakodnevno nenamerno izpostavljanje soncu. To vodi ne nazadnje k staranju kože, med drugim k predčasnemu nastanku gub, zade-belitvi in izsušitvi kože ter nastanku hiperpigmentacij in rumenkastega te-na. Posledice izpostavljanja soncu se v koži seštevajo iz leta v leto. Zagorelost izgine, kožni rak pa se lahko pojavi šele več let kasneje. Nekateri menijo, da se bodo pred soncem bolje zaščitili, če bodo prej obiskovali solarij. Vendar je to zmotno prepričanje, saj je v solarijih “sončni” odmerek še večji, opozarjajo dermatologi, ko dodajajo, daje zagorela polt znak poškodbe kože, ne pa lepote, kot žal še vedno menijo tudi premnogi mladostniki, ki se izpostavljajo tudi škodljivim umetnim žarkom solarijev. Ker nam sonce daje potrebno energijo in je pomembno za naše zdravje, se mu ni treba povsem izogniti. Treba se je le zaščititi. Ne le da se ne izpostavljamo soncu zato, da bi porjaveli, ampak se je treba pred škodljivim žarki zaščititi tudi z oblačili, pokrivali, sončnimi očali in seveda s sredstvi, ki vsebujejo visok zaščitni faktor (najmanj 20), ki varujejo pred UVA- in UVB-žarki. Seveda zaščitna sredstva niso namenjena nadomeščanju naravne zaščite, še manj pa podaljševanju časa izpostavljenosti soncu. Kožni rak, zlasti v zgodnjih stadijih, ni nujno rašča nad ravnjo kože, temveč se lahko pojavi v številnih oblikah, kot je lisa različnih barv, “pega”, ranica, zatrdlina. Zato je pomembno, da ne prezrete nikakršne na novo zrasle ali že obstoječe spremembe oziroma znamenja na koži, ki se kakorkoli spreminja. Še posebej moramo biti pozorni na vsako spremembo velikosti, barve, oblike ali debeline že obstoječih peg ali prirojenih znamenj in ostalih tvorb, kar je ključno za zgodnje prepoznavanje melanoma.

  • Share/Bookmark