Holesterol in tveganja

25.08.2010

Kadar govorimo o povišanih maščobah v krvi, imamo v mislih predvsem trigliceride in tako imenovani slabi holesterol, ki ga s kratico označimo kot LDL (low density lipoproteins) holesterol. To so lipoproteini majhne gostote, ki vsebujejo manj beljakovin in več holesterola. Ta holesterol, se lahko kopiči v stenah žil. Proces kopičenja imenujemo ateroskleroza. Ateroskleroza lahko privede do motenj v oskrbi s kisikom, ki potuje po krvi. V najslabšem primeru pa se plak oziroma delec nakopičenih delcev v žilni steni odlušči ter s krvjo potuje po žilnem sistemu. Ko tak delček zaide v žilo manjšega premera, lahko deluje kot zamašek in tako povzroči angino pektoris, srčno, možgansko ali pljučno embolijo oziroma zastoj.

Neustrezna raven maščob v krvi, je eden izmed dejavnikov tveganja za nastanek srčno žilnih bolezni. Z rednim spremljanjem ravni holesterola si lahko prihranimo marsikatero nevšečnost. Če v krvi zasledite zvišano raven trigliceridov, skupnega holesterola, LDL holesterola ali znižano raven HDL holesterola, je čas da razmislite o spremembi življenjskega sloga. Uravnotežena prehrana, svež zrak ter zadostno gibanje, blagodejno vplivajo na človeški organizem in tako posredno uravnavajo raven maščob v krvi.

  • Share/Bookmark

Benigna hiperplazija prostate

24.08.2010

Benigna hiperplazija prostate je rast prostate s starostjo moškega. Ob rojstvu prostata tehta le nekaj gramov, v puberteti njeno rast pospešijo moški hormoni, tako da le-ta tehta pri dvajsetletnem moškem okrog 20 gramov. Prostata nato raste še naprej vse življenje, težave pa se običajno pojavijo po štiridesetem letu.

Prostata

Najpogostejši simptomi so:

  • uriniranje pogosteje kot na dve uri
  • dodatno napenjanje pred in med uriniranjem
  • boleče in pekoče uriniranje
  • kapljanje urina po končanem uriniranju
  • tiščanje v predelu nad sramno kostjo

Če benigne hiperplazije ne zdravimo lahko v poznejših fazah vodi do okužb sečil, nastanek kamnov v mehurju, ter okvar mehurja (akutnih ali trajnih). Urologi priporočajo vsem moškim po petdesetem letu preventivni pregled prostate enkrat letno.

  • Share/Bookmark

Pomanjkanje Vitamina D

30.06.2010

Pomanjkanje vitamina D je problematično predvsem v severnih krajih, kaže pa se kot krhke, deformirane kosti, pri otrocih kot rahitis, pri odraslih pa kot osteomalacija. Pomanjkanje spodbuja tudi osteoporozo.

Znanstveniki predvidevajo, da je pomanjkanje vitamina D povezano z rakom na dojki, debelem črevesju, prostati in s hipertenzijo.

Vitamin D ščiti tudi pred rakom

Čeprav so prejšnje študije omenjeni vitamin povezovale predvsem z avtoimunimi boleznimi, kot so multipla skleroza, revmatoidni artritis in diabetes vrste 1, pa tudi pri vrstah raka, vse doslej strokovnjaki niso znali razložiti, zakaj se pojavlja pri toliko različnih boleznih.

Po zadnji študiji sodeč pa vitamin D povezujejo neposredno z deli človeškega genoma, tega pa z geni, ki so povezani z avtoimunskimi boleznimi. Kot je dejal profesor George Ebers, klinični nevrolog iz bolnišnice Radcliffe v Oxfordu, presenetljivo veliko genov pri avtoimunosti in raku regulira prav vitamin D.

  • Share/Bookmark

Zmanjševanje Holesterola v Krvi

27.06.2010

Pri zmanjševanju holesterola v krvi je pomembnospremeniti življenjski slog. S športom se ukvarjajte vsaj petkrat tedensko po pol ure. Rekreacija naj bo prilagojena zmožnostim in željam posameznika. Seveda pa je potrebno narediti tudi nekaj sprememb v prehrani. Zmanjšati je potrebno vnos živalskih maščob. To pomeni, da se moramo izogibati živilom živalskega izvora, kot so mesni izdelki, jajčni rumenjaki, polnomastno mleko, sir, maslo.

Povečati moramo vnos sadja in zelenjave, saj rastlinske celice ne vsebujejo holesterola. Maslo in mast pri kuhanju zamenjamo z rastlinskimi olji. Na jedilniku se večkrat znajdejo živila z vlakninami (žita, stročnice, različne oreške) , ki pomagajo uravnavati količino holesterola v krvi ter nam zaradi vlaknin dajo občutek sitosti in pomaga pri uravnavanju telesne teže. Zeleni čaj vsebuje veliko antioksidantov, ki pomagajo zniževati krvni tlak in preprečujejo oksidativne procese LDL holesterola. Priporočljivo ga je popiti vsaj 2 skodelici na dan. Česen ravno tako zmanjšuje vsebnost holesterola v krvi, znižuje krvni tlak ter deluje antibakterijsko. Preprečuje nastanek oblog na stenah žil v začetni fazi. Zaužili naj bi ga od 2 do 4 stroke na dan. Ribe kot so losos, sardele in tuna so polne omega – 3 maščob, ki znižujejo raven LDL lipoproteinov, zvišujejo pa raven HDL. Omega – 3 maščobe delujejo na srce zaščitno. Z njim lahko vsaj dvakrat tedensko nadomestite druge mesne jedi. Temna čokolada z visokim deležem kakava npr. 70 % ali več, vsebuje antioksidant flavonoid, ki preprečuje zlepljanje eritrocitov in njihovo nalaganje na steno. Uživanje rdečega vina ravno tako blagodejno vpliva na boljše razmerje med dobrim in slabim holesterolom. Rdeča vina so ravno tako kot nekatera prej omenjena živila, bogata z antioksidanti. Ni potrebno pretiravati z vinom, že deciliter dnevno bo dovolj.

  • Share/Bookmark

Kaj je Prostatitis?

25.06.2010

Prostatitis je pri mlajših moških relativno pogosta bolezen, gre za vnetje žleze. Prostatitis nastane iz dveh glavnih vzrokov: povraten tok urina nazaj v prostato, predvsem pri večjih fizičnih naporih, drugi vzrok pa je bakterijska okužba.

Prosta

Simptomi, ki spremljajo bolezen so:

  • pogostejše uriniranje
  • slabši curek urina
  • bolečina v spodnjem delu trebuha ali presredka
  • boleč izliv semena.

Prostatitis se odkriva z rektalnim pregledom ter preiskavo urina. Zdravi pa se ga z dolgotrajno antibiotično terapijo. Za več informacij o prostati si preberite: Prostata


  • Share/Bookmark

Pridobivanje Vitamina D

25.06.2010

Vitamin D

Vitamin D proizvaja koža, ki je izpostavljena soncu, moč ga je najti tudi v ribjem olju, jajcih in mastnih ribah, kot so losos, slanik in skuša.

Vitamin D lahko zaužijemo tudi z prehrambenimi dodatki.

  • Share/Bookmark

Namen Omega-3 Maščobnih Kislin

24.06.2010

Omega 3-maščobne kisline pomagajo zavirati vnetje, prav tako pa zmanjšujejo tveganje za kronične bolezni, kot so rak, artritis in srčno-žilne bolezni. Pomagajo pri zmanjševanju nivoja holesterola, zniževanju krvnega tlaka, blaženju diabetesa, revmatoidnega artritisa, osteoporoze in duševnih motenj, kot sta depresija in shizofrenija.

Omega 3

Omega 3

Nujno so potrebne za normalno funkcijo možganov, rast in tako telesni kot duševni razvoj. Simptomi pomanjkanja so utrujenost, slab spomin, suha koža, težave s srcem, nihanje razpoloženja, depresija. Prenatalno pomanjkanje (=pred rojstvom) pa se kaže v motnjah duševnega razvoja in s slabšim vidom.

  • Share/Bookmark

Revmatoidni artritis

23.06.2010

Je vnetna avtoimuna bolezen, ki povzroča nepopravljive okvare sklepov. Izraz »avtoimuna« pomeni, da naš imunski sistem, ki nas varuje pred vdorom različnih mikroorganizmov, napade celice v telesu. Bolezen se največkrat pojavi med 30. in 55. letom starosti in lahko povzroči tudi hudo invalidnost. Sklepi so prizadeti simetrično, najpogosteje na prstih rok, lahko pa prizadene tudi vse druge sklepe. Prizadeti sklepi so otekli, slabše gibljivi, zlasti značilna je jutranja okorelost. V napredovali fazi se lahko pojavijo izrazite deformacije. Na bolezen posumimo pri značilnih bolnikovih težavah, za diagnostiko pa uporabljamo krvne in slikovne preiskave. Bolezen zdravimo s protivnetnimi zdravili in zdravili, ki zavirajo imunski odgovor, ter z ne-steroidnimi antirevmatiki, ki delujejo tudi protibolečinsko.

  • Share/Bookmark

Kako ravnamo pri bolečinah v sklepih?

22.06.2010

Blage sklepne bolečine so zelo po­goste in večinoma minejo same od sebe, torej brez zdravniške pomoči. Koristno pa se je izogibati gibom, ki povečujejo bolečine. Otekline in rdečino hladimo; pri artrozi pa pri­poročamo gretje. Bolečine lahko blažimo s paracetamolom ali neste-roidnimi protivnetnimi zdravili, ki so na voljo tudi v kremah in gelih, bolj učinkovite pa so tablete. Brez odlašanja pa moramo obiskati zdravnika, če gre za hudo boleč, pordel, otečen, vroč sklep in zlasti če se pridružijo še splošno slabo po­čutje, vročina in mrzlica. Zdravnika je tudi treba obiskati, če se težave večajo ali ne pojenjajo kljub doma­čim ukrepom.

Ob vsem povedanem pa kaže po­udariti, da je sklepe treba paziti, še preden nam začno povzročati teža­ve. Redna telesna aktivnost in vaje izboljšajo gibljivost sklepov in pove­čujejo izločanje sklepne tekočine. Manjša telesna teža sklepe manj obremenjuje in zmanjša možnost nastanka nekaterih sklepnih bolez­ni. Pretiravanje nikoli ne koristi, za­to mora biti tudi vadba zmerna in postopna.

  • Share/Bookmark

Škodljivo sončenje…

21.06.2010
sonce

Sonce

Najbolj škodljivo je močno sonce, ki sije med 11. in 15. uro. Kdor je takrat na soncu, mora imeti na glavi čepico, klobuk, tanko ruto ali slamnik. To velja predvsem za dojenčke, majhne otroke, plešaste moške in ženske z bolj redkimi lasmi. Manj nevarno je biti na soncu pred deseto dopoldne in po petnajsti uri.

Mimogrede: dovolj sončnih žarkov, ki so pomembni za zaščito pred osteoporozo in za vsrkavanja vitamina D v telo, dobimo, če smo nekajkrat na teden po pol ure na jutranjem ali večernem soncu – tudi če soncu izpostavimo samo roke.

In zakaj je sonce nevarno? Predvsem zato, ker oddaja različne ultravijolične žarke, ki pa bolj ali manj poškodujejo kožo. Zemljino površino dosežejo toplotni, svetlobni žarki in del ultravijoličnih (UV) žarkov, ki pa v največji meri učinkujejo na našo kožo. Spričo različnih valovnih dolžin lahko povzročajo na koži različne učinke.

Delimo jih v tri skupine:

  • C žarki so kratkih valovnih dolžin in nam niso nevarni.
  • B žarki so srednjih valovnih dolžin, prodrejo pa v zgornje plasti kože, kjer povzročajo vnetje in sončne opekline.
  • A žarki so dolgovalovni in prodirajo globlje v kožo. Čeprav so v preteklosti mislili, da ti žarki pretežno niso škodljivi, pa novejše raziskave kažejo, da pomembno vplivajo na staranje kože in na nastanek kožnega raka.

Sonce je torej predvsem škodljivo in je na različne načine povezano z boleznimi kože.

Pri prekomernem sončenju in nezadostni zaščiti se koža ne more sama obvarovati pred škodljivimi posledicami UV žarkov, čeprav smo temne polti. Zato naj bi se vsi, ki so radi na soncu, sončili postopoma in se še pred tem namazali s kremo z visokim faktorjem (30 in več).

Če smo kožo poprej zaščitili s kremo, naj bi se prvi dan sončili pol ure, a ne med 11. in 15. uro, drugi dan 30 minut dlje itd. Vsakič, ko gremo v vodo, pa moramo kožo znova namazati z zaščitno kremo! Glavo je treba zaščititi s čepico ali slamnikom, oči pa s kakovostnimi sončnimi očali.

  • Share/Bookmark