Vitamin D

28.09.2010

Vitamin D je v maščobi topen vitamin, ki je naravno prisoten v zelo malo živilih, je pa na voljo kot prehransko dopolnilo. Proizvaja se endogeno iz ultravijoličnih žarkov sončne svetlobe, nastaja pa v koži.

Vitamin D je bistvenega pomena saj spodbujanja absorpcijo kalcija v črevesju in ohranjanja ustrezno raven serumskega kalcija in koncentracije fosfata, s čimer omogoči normalno mineralizacijo kosti. Prav tako je potreben za rast kosti.

Brez dovolj vitamina D, lahko postanejo kosti tanke, krhke ali nepravilnih oblik. Vitamin D preprečuje rahitis pri otrocih in osteomalacijo pri odraslih. Skupaj s kalcijem, vitaminom D pomaga tudi pri zaščiti starejših pred osteoporozo.

Vitamin D ima še druge vloge v zdravju ljudi, vključno z modulacijo živčnomišičnih in imunskim sistemom ter zmanjšanje vnetja.

vir

  • Share/Bookmark

Vitamini

13.09.2010

Vitamini so organske snovi, potrebne za normalno delovanje našega organizma. Izraz vitamin izvira iz dveh latinskih izrazov : »vita« = življenje in »amin« = dušik vsebujoči. Odkrili so jih v 19. stoletju, danes pa je o njih že veliko raziskanega.

Naše telo samo ne more proizvajati vitaminov, le nekatere med njimi priozvede v manjši količini iz provitaminov (A, B, D, K). Većino vitaminov zaužijemo in nadomeščamo s hrano, zato je toliko ponavljani slogan »uživajte pestro in uravnoteženo prehrano« na mestu. Kadar je hrana uravnotežena, dodatek vitaminov v obliki pripravkov ni potreben.

TELO NUJNO POTREBUJE 13 VITAMINOV:

· Vitamin A (retinol)
· Vitamini B (B1-tiamin, B2 –riboflavin, B3–niacin ali niacinamid ali nikotinska kislina ali nikotinamid, B6 –piridoksin, B12 -kobalamin, B9 –folna kislina ali folacin ali folat, B5 –pantotenska kislina ali pantenol, in biotin)
· Vitamin C (askorbinska kislina)
· Vitamin D (kalciferol)
· Vitamin E (tokoferol)
· Vitamin K (filokinon)

Nekateri vitamini so vodotopni (B, C), njihova presnova in izločanje sta hitri, to pa pomeni, da jih je potrebno redno nadomeščati z ustrezno prehrano ali vitaminskimi dodatki. Vitamini, ki so topni v maščobah (A, D, E, K), se v telo vsrkajo z maščobami in jih telo lahko shrani. Njihova presnova je počasnejša, ob pomanjkljivem vnosu v telo jih organizem nadomešča iz zalog.
PROVITAMINI so predstopnja vitaminov, torej snovi, ki se šele v telesu pretvorijo v vitamine (betakaroten→vitamin A).

vir

  • Share/Bookmark

Pomanjkanje Vitamina D

30.06.2010

Pomanjkanje vitamina D je problematično predvsem v severnih krajih, kaže pa se kot krhke, deformirane kosti, pri otrocih kot rahitis, pri odraslih pa kot osteomalacija. Pomanjkanje spodbuja tudi osteoporozo.

Znanstveniki predvidevajo, da je pomanjkanje vitamina D povezano z rakom na dojki, debelem črevesju, prostati in s hipertenzijo.

Vitamin D ščiti tudi pred rakom

Čeprav so prejšnje študije omenjeni vitamin povezovale predvsem z avtoimunimi boleznimi, kot so multipla skleroza, revmatoidni artritis in diabetes vrste 1, pa tudi pri vrstah raka, vse doslej strokovnjaki niso znali razložiti, zakaj se pojavlja pri toliko različnih boleznih.

Po zadnji študiji sodeč pa vitamin D povezujejo neposredno z deli človeškega genoma, tega pa z geni, ki so povezani z avtoimunskimi boleznimi. Kot je dejal profesor George Ebers, klinični nevrolog iz bolnišnice Radcliffe v Oxfordu, presenetljivo veliko genov pri avtoimunosti in raku regulira prav vitamin D.

  • Share/Bookmark

Pridobivanje Vitamina D

25.06.2010

Vitamin D

Vitamin D proizvaja koža, ki je izpostavljena soncu, moč ga je najti tudi v ribjem olju, jajcih in mastnih ribah, kot so losos, slanik in skuša.

Vitamin D lahko zaužijemo tudi z prehrambenimi dodatki.

  • Share/Bookmark

Škodljivo sončenje…

21.06.2010
sonce

Sonce

Najbolj škodljivo je močno sonce, ki sije med 11. in 15. uro. Kdor je takrat na soncu, mora imeti na glavi čepico, klobuk, tanko ruto ali slamnik. To velja predvsem za dojenčke, majhne otroke, plešaste moške in ženske z bolj redkimi lasmi. Manj nevarno je biti na soncu pred deseto dopoldne in po petnajsti uri.

Mimogrede: dovolj sončnih žarkov, ki so pomembni za zaščito pred osteoporozo in za vsrkavanja vitamina D v telo, dobimo, če smo nekajkrat na teden po pol ure na jutranjem ali večernem soncu – tudi če soncu izpostavimo samo roke.

In zakaj je sonce nevarno? Predvsem zato, ker oddaja različne ultravijolične žarke, ki pa bolj ali manj poškodujejo kožo. Zemljino površino dosežejo toplotni, svetlobni žarki in del ultravijoličnih (UV) žarkov, ki pa v največji meri učinkujejo na našo kožo. Spričo različnih valovnih dolžin lahko povzročajo na koži različne učinke.

Delimo jih v tri skupine:

  • C žarki so kratkih valovnih dolžin in nam niso nevarni.
  • B žarki so srednjih valovnih dolžin, prodrejo pa v zgornje plasti kože, kjer povzročajo vnetje in sončne opekline.
  • A žarki so dolgovalovni in prodirajo globlje v kožo. Čeprav so v preteklosti mislili, da ti žarki pretežno niso škodljivi, pa novejše raziskave kažejo, da pomembno vplivajo na staranje kože in na nastanek kožnega raka.

Sonce je torej predvsem škodljivo in je na različne načine povezano z boleznimi kože.

Pri prekomernem sončenju in nezadostni zaščiti se koža ne more sama obvarovati pred škodljivimi posledicami UV žarkov, čeprav smo temne polti. Zato naj bi se vsi, ki so radi na soncu, sončili postopoma in se še pred tem namazali s kremo z visokim faktorjem (30 in več).

Če smo kožo poprej zaščitili s kremo, naj bi se prvi dan sončili pol ure, a ne med 11. in 15. uro, drugi dan 30 minut dlje itd. Vsakič, ko gremo v vodo, pa moramo kožo znova namazati z zaščitno kremo! Glavo je treba zaščititi s čepico ali slamnikom, oči pa s kakovostnimi sončnimi očali.

  • Share/Bookmark