Baldrijan – naravno in varno.

13.01.2011

Baldrijan, ki ga poznamo tudi pod drugimi imeni je naravno zelišče, ki je znano po tem, da ima učinek uspavala. Tradicionalna kitajska in indijska medicina pa priporočata baldrijan za zdravljenje nespečnosti. Mnoge študije so pokazale učinkovitosti baldrijana, zlasti v povezavi z šentjanževko.

baldrijan

baldrijan

Za razliko od vseh ostalih farmacevtskih »uspavalnih tabletah«, baldrijan ne povzroča kemične odvisnosti.

V Nemčiji so v študiji dokazali, da baldrijan blagodejno vpliva na to da zaspite hitreje in izboljša kakovost spanja. Novejše študije pa prikazujejo tudi druge pozitivne lastnosti baldrijana na centralni živčni sistem, zniževanje krvnega tlaka in zaviranje tumorja.

Obstajajo številne komercialne verzije baldrijana – eno si lahko kupite tukaj: baldrijan, vendar previdno sledite navodilom za odmerjanje. Preveč baldrijana lahko povzroči glavobol ali zamegljen vid.

  • Share/Bookmark

Maščoba, ki jo jeste, postanete vi sami

27.12.2010

Ko zaužijete maščobo, se ta zelo hitro pojavi v membranah celic, in tu se odloči njena metabolična usoda. Čeprav se maščobne kisline pojavljajo v mnogih pretanjenih različicah molekularnega razporeda, sta pri izdelavi eikozanoidov najpomembnejši dve kategoriji: omega-3 maščobne kisline, zgoščene v morskih živalih in tudi v nekaterih suhozemnih rastlinah, in omega-6 maščobne kisline, zgoščene v oljih kopenskih rastlin, na primer v koruznem olju, sončničnem olju in olju oljne repice ter v hrani živalskega izvora, prirejeni s krmo s kopnega. Kadar zaužijete omega-6 maščobne kisline, ki izhajajo s kopnega, na primer v koščku mesa ali v koruznem olju, se bodo verjetno spremenile v snov, ki se imenuje arahidonska kislina. Ta tudi sama ustvarja snovi, ki so hude povzročiteljice vnetij in sodelujejo pri strjevanju kivi in krčenju krvnih žil. Maščoba iz morja je bistveno drugačna in je koristna. Njene omega-3 maščobne kisline se lahko spremenijo v snovi, ki preprečujejo kopičenje krvnih strdkov, sproščajo krvne žile ter odpravljajo vnetja in poškodbe celic.

Hrana je sestavljena iz mešanic omega-3 in omega-6 maščobnih kislin, zato obe vrsti kislini dajeta celicam nasprotujoče si ukaze. Tista, ki prevlada, odloča o zdravju ali o bolezni, to pa je odvisno od količine obeh maščob v vaši prehrani. O tem je prepričan dr. William E. M. Lands, raziskovalec ribjih olj ter bivši profesor biokemije na University of Illinois v Chicagu. Če so celice preplavljene z omega-6 maščobnimi kislinami, nastane velika količina prostaglandinov, ki lahko sprožijo bolezen. Če je količina omega-3 maščobnih kislin zadostna, se lahko arahi-donski stroj umiri in neha tvoriti eikozanoide, ki povzročajo bolezni.

  • Share/Bookmark

Baldrijan: Zgodovina in uporabnost

12.10.2010

BaldrijanRastlina, ki so jo v 16. stoletju uporabljali kot parfum je v poznejšem času postala del farmacije kot prehransko dopolnilo pripravljeno iz korenin rastline, čeprav so jo kot zdravilo uporabljali že v času antične Grčije in Rima. Prehransko dopolnilo se več ali manj priročno pakira v kapsulah, ki jih potem lažje zaužijemo.

Hipokrat in kasneje Galen sta ga predpisovala kot sredstvo za nespečnost. Zaradi njegove zgodovinske uporabe (kot pomirjevalo in za zdravljenje migrene) ga z manjšimi izboljšavami v medicini uporabljajo še danes.

Baldrijan se uporablja za nespečnost in druge motnje. Kot pomirjevalo proti stresu, histeriji, razdražljivosti.

Neželeni stranski učinki

Vir ne navaja neželenih učinkov, vsaj pri normalni uporabi ne. Drugače pa lahko velika količina povzroči bolečine v trebuhu, apatijo, občutek duševne otopelosti ali blage depresije.

  • Share/Bookmark

Stres na vas preži na vsakem koraku

6.10.2010

Obstaja veliko dogodkov v življenju, ki so povezani s stresom. Pogledali si bomo nekaj področij kjer je stres še posebej prisoten.

Stres na delovnem mestu

Dolge ure dela, težavni sodelavci in podcenjevanje, to je le nekaj dejavnikov, ki prispevajo k stresu na delovnem mestu.

Napačno delo?
Doživljate stres vašem delovnem mestu?  Ste pomislili, da je to mogoče zaradi tega ker to delo enostavno ni za vas? Določena dela povzročajo izgorelost in slabo počutje.

Težavni sodelavci?
Veliko ljudi ima težave s sodelavci na delovnem mestu. Eden iz med preprostih ukprepov je da se obrnete na kadrovsko službo, na nekoga, ki je zadolžen za ohranjanje miru ali stikov med zaposlenimi. Ko pridete tja ne začnite pogovora z odgovorno osebo zgolj z pritožbo, opišite kaj dejansko vas moti in kako to vpliva na vaše delo. Če boste izpostavili da zaradi sodelavca slabše opravljate vaše delo bo v interes podjetja gotovo večji saj hočejo da se delo opravlja.
Včasih je dobro tudi da osebo, ki vas neprestano nadleguje z neokusnimi pripombami preprosto ignorirate in se ne ozirate na njegova dejanja in besede. Večina ljudi išče nek odgovor na provokacije in če le-tega ne bodo dobili se bodo morda spravili na nekoga drugega.Stres na delovnem mestu

Stres v šoli

Študentje in dijaki se v šolah soočajo s številnimi pritiski, kar lahko vodi v znatno količino stresa. Razlogi za stres so različni.

Socialne situacije.
Veliko učencev doživlja stres ko se sooči z družbenimi in socialnimi razlikami. Tesnoba, ki jo povzroči občutek manjvrednosti zaradi slabših oblačil ali težav pri vzpostavljanju stikov je velikokrat prisotna, še posebej pri najstnikih.

Učitelji in profesorji.
Dober učitelj lahko na otroku pusti zelo pozitivne posledice a ker je v življenju tako da niso vsi ljudje dobri in pravi za določeno delo prihaja do zelo stresnih situacij tudi v odnosu učenec-učitelj. Veliko učiteljev svoje probleme in stres, ki ga doživljajo v zasebno prenašajo na svoje učence. Poznamo tudi učitelje, ki delajo med učenci razlike, kar učencu, ki je izpostavljen daje občutek manjvrednosti.

Preberite še:

Baldrijan ali tudi zdravilna špajka
Preprečuje nespečnost in lajša težave z živci

  • Share/Bookmark

Kaj povzroča nespečnost?

5.10.2010

Nespečnost lahko povzroči cela vrsta stvari. Te vzroke lahko razdelimo na situacijske dejavnike, medicinske ali psihiatrične motnje in motnje spanja. Nespečnost lahko klasificiramo tudi glede na trajanje simptomov v prehodno, kratkoročno ali kronično.Nespečnost

Prehodna nespečnost na splošno traja manj kot sedem dni; kratkoročna nespečnost traja približno od enega do treh tednov in kronična nespečnost, ki  traja več kot tri tedne.

Vzroke za prehodno in kratkoročno nespečnost lahko združimo saj so si zelo podobni.

-          Spremembe v izmenskem delu (nočna vs dnevna izmena)

-          Prekomeren ali neprijeten hrup (glasna glasba pod našim stanovanjem, glasno smrčanje partnerja)

-          Neprimerna sobna temperatura (prevroče ali premraz)

-          Stresne situacije v življenju (priprave na izpit, izguba ljubljene osebe, izguba dela, razveza ali ločitev)

-          Prenehanje z jemanjem zdravil, pitjem alkohola, jemanjem poživil. Tudi to so dejavniki, ki vplivajo na spanec.

-          Nespečnost povezana z nadmorsko višino.

Kronična ali dolgotrajna nespečnost

Večina vzrokov za kronično ali dolgotrajno nespečnost so običajno povezane s psihičnim ali fiziološkim zdravstvenim stanjem.

Depresija StresPsihološki  dejavniki, ki so povezani z nespečnostjo:

1)      Tesnoba

2)      Stres

3)      Shizofrenija

4)      Manija (bipolarna motnja)

5)      Depresija

Dejansko je lahko nespečnost indikator depresije. Mnogi ljudje doživljajo nespečnost v fazi akutne duševne bolezni.

Fiziološki dejavniki, ki vplivajo na nespečnost:

1.)    Kronična utrujenost

2.)    Degenerativne bolezni kot je Parkinsonova bolezen ali Alzheimerjeva bolezen

3.)    Možganski tumorji, kapi ali poškodbe možganov

  • Share/Bookmark

Revmatoidni artritis

23.06.2010

Je vnetna avtoimuna bolezen, ki povzroča nepopravljive okvare sklepov. Izraz »avtoimuna« pomeni, da naš imunski sistem, ki nas varuje pred vdorom različnih mikroorganizmov, napade celice v telesu. Bolezen se največkrat pojavi med 30. in 55. letom starosti in lahko povzroči tudi hudo invalidnost. Sklepi so prizadeti simetrično, najpogosteje na prstih rok, lahko pa prizadene tudi vse druge sklepe. Prizadeti sklepi so otekli, slabše gibljivi, zlasti značilna je jutranja okorelost. V napredovali fazi se lahko pojavijo izrazite deformacije. Na bolezen posumimo pri značilnih bolnikovih težavah, za diagnostiko pa uporabljamo krvne in slikovne preiskave. Bolezen zdravimo s protivnetnimi zdravili in zdravili, ki zavirajo imunski odgovor, ter z ne-steroidnimi antirevmatiki, ki delujejo tudi protibolečinsko.

  • Share/Bookmark

Kako ravnamo pri bolečinah v sklepih?

22.06.2010

Blage sklepne bolečine so zelo po­goste in večinoma minejo same od sebe, torej brez zdravniške pomoči. Koristno pa se je izogibati gibom, ki povečujejo bolečine. Otekline in rdečino hladimo; pri artrozi pa pri­poročamo gretje. Bolečine lahko blažimo s paracetamolom ali neste-roidnimi protivnetnimi zdravili, ki so na voljo tudi v kremah in gelih, bolj učinkovite pa so tablete. Brez odlašanja pa moramo obiskati zdravnika, če gre za hudo boleč, pordel, otečen, vroč sklep in zlasti če se pridružijo še splošno slabo po­čutje, vročina in mrzlica. Zdravnika je tudi treba obiskati, če se težave večajo ali ne pojenjajo kljub doma­čim ukrepom.

Ob vsem povedanem pa kaže po­udariti, da je sklepe treba paziti, še preden nam začno povzročati teža­ve. Redna telesna aktivnost in vaje izboljšajo gibljivost sklepov in pove­čujejo izločanje sklepne tekočine. Manjša telesna teža sklepe manj obremenjuje in zmanjša možnost nastanka nekaterih sklepnih bolez­ni. Pretiravanje nikoli ne koristi, za­to mora biti tudi vadba zmerna in postopna.

  • Share/Bookmark

Škodljivo sončenje…

21.06.2010
sonce

Sonce

Najbolj škodljivo je močno sonce, ki sije med 11. in 15. uro. Kdor je takrat na soncu, mora imeti na glavi čepico, klobuk, tanko ruto ali slamnik. To velja predvsem za dojenčke, majhne otroke, plešaste moške in ženske z bolj redkimi lasmi. Manj nevarno je biti na soncu pred deseto dopoldne in po petnajsti uri.

Mimogrede: dovolj sončnih žarkov, ki so pomembni za zaščito pred osteoporozo in za vsrkavanja vitamina D v telo, dobimo, če smo nekajkrat na teden po pol ure na jutranjem ali večernem soncu – tudi če soncu izpostavimo samo roke.

In zakaj je sonce nevarno? Predvsem zato, ker oddaja različne ultravijolične žarke, ki pa bolj ali manj poškodujejo kožo. Zemljino površino dosežejo toplotni, svetlobni žarki in del ultravijoličnih (UV) žarkov, ki pa v največji meri učinkujejo na našo kožo. Spričo različnih valovnih dolžin lahko povzročajo na koži različne učinke.

Delimo jih v tri skupine:

  • C žarki so kratkih valovnih dolžin in nam niso nevarni.
  • B žarki so srednjih valovnih dolžin, prodrejo pa v zgornje plasti kože, kjer povzročajo vnetje in sončne opekline.
  • A žarki so dolgovalovni in prodirajo globlje v kožo. Čeprav so v preteklosti mislili, da ti žarki pretežno niso škodljivi, pa novejše raziskave kažejo, da pomembno vplivajo na staranje kože in na nastanek kožnega raka.

Sonce je torej predvsem škodljivo in je na različne načine povezano z boleznimi kože.

Pri prekomernem sončenju in nezadostni zaščiti se koža ne more sama obvarovati pred škodljivimi posledicami UV žarkov, čeprav smo temne polti. Zato naj bi se vsi, ki so radi na soncu, sončili postopoma in se še pred tem namazali s kremo z visokim faktorjem (30 in več).

Če smo kožo poprej zaščitili s kremo, naj bi se prvi dan sončili pol ure, a ne med 11. in 15. uro, drugi dan 30 minut dlje itd. Vsakič, ko gremo v vodo, pa moramo kožo znova namazati z zaščitno kremo! Glavo je treba zaščititi s čepico ali slamnikom, oči pa s kakovostnimi sončnimi očali.

  • Share/Bookmark

Artroza: Bolečine je mogoče omiliti

20.06.2010

Nekateri sklepi človeškega telesa (denimo kolenski) so bolj podvrženi razvoju te nadvse neprijetne bolezni, ki lahko človeku močno zmanjša kakovost življenja in zoper katero še zmeraj ni zdravila. A čeprav artroze ni mogoče pozdraviti, je mogoče, če se nanjo pravočasno odzovemo, preprečevati njeno zaostrovanje. Če se na artrozo pravočasno in ustrezno odzovemo, je mogoče bolečine zmanjšati, gibčnost sklepov za zboljšati. Zato vam morebiti prav pride nekaj praktičnih nasvetov, s katerimi boste lahko omilili neprijetne težave, ki jih povzroča artroza.

Znebite se odvečne teže

Vsak odvečen kilogram telesne teže, še zlasti nabran na kolkih, obremenjuje sklepe, povzroča bolečine in povečuje nevarnost, da človek zboli za artrozo. Če denimo nekdo tehta za petino več od idealne teže, mu grozi celo dvakrat večja nevarnost artroze kolena. Zato pazite, kako se hranite, in si prizadevajte za idealno telesno težo.

Bodite čim bolj aktivni, vendar previdno

Če vas pestijo bolečine zaradi artroze, je pomembno počivanje, vendar je enako pomembna tudi telesna aktivnost. Zato se je treba čim pogosteje ukvarjati s športnimi aktivnostmi, torej s plavanjem, trekingom/hojo, kolesarjenjem, tai-chijem in podobnim gibanjem, ki ne obremenjuje sklepov. Izogibati pa seje treba tenisu, nogometu, teku ali skvošu, ker so sklepi pri teh športnih disciplinah izpostavljeni rtroza pomeni kronične degenerativne, nevnetne spremembe v sklepih zaradi obrabe, poškodb ali bolezni, najbolj pa prizadene starejše ljudi, in sicer ženske bolj kot moške. Degenerativne spremembe povzročajo nastanek novih kostnih poganjkov ali bul v sklepih.
velikemu naprezanju. Vaje in športne aktivnosti za krepitev mišic so praviloma možne le, če spoštujemo tri pomembna pravila: obremenitev ne sme biti pretirana (uporabite le lažje uteži), razdalje pri teku ne smejo biti predolge in vaj in gibov ne smemo prevečkrat ponoviti.

Izogibajte se hladu

Zmeraj seje dobro zaščititi pred nizkimi temperaturami. Ko je hladno, si je nujno nadeti rokavice, obleči debelejše nogavice in si ogrniti šal. Celo zdravi sklepi so pri nizkih temperaturah togi, ta togost pa je izrazitejša, če so zaradi bolezni poškodovani.

Toplota je blagodejna

Tople kopeli za roke in noge spodbujajo kroženje krvi. Z njimi omogočimo boljšo gibčnost sklepov.

Kopriva – zdravilo naših babic

Koprive sicer pečejo, vendar pri artrozi pomagajo. Pospešujejo namreč prenos hranljivih snovi in odstranjevanje toksinov in odpadnih snovi iz organizma. List koprive tudi v strokovnih krogih priporočajo za zdravljenje artroze in revmatoidnega artritisa.

Z refleksno terapijo zoper bolečine

Pomagajo lahko tudi nekatere oblike masaže. Refleksologija denimo priporoča 30-sekundno masiranje mišic med palcem in kazalcem. Z njim bi morala bolečina popustiti.

Pravi položaj za šofiranje

Izredno pomemben je položaj telesa. Ko se vozimo, morajo biti stegna visoko na sedežu, kolena pa nikoli povsem iztegnjena – in sicer niti ob zaviranju ali menjavanju prestav.

Stres škoduje sklepom

Stres prizadene celoten organizem, torej tudi sklepe. Zato vsak dan najdite kaj časa za sprostitev: ob sprostitvi uma se bodo sprostile tudi mišice.

Izogibajte se nepravilnim gibom

Pazite, kako se pripogibate, kako dvigujete težje stvari, kako prečkate ovire. Izogibajte se nenaravnim sunkovitim premikom trupa in pripogibanju brez upognitve noge v kolenu – s tem boste hrbtenico obvarovali poškodb.

Spati je treba v pravilnem položaju

Tudi spanje vpliva na stanje sklepov. Optimalni položaj telesa za spanje je ležanje na hrbtu. Ležanje na trebuhu pomeni napor za hrbtenico.

Zgornji rob zaslona v višini oči

Posebno obremenitev za sklepe pomeni delo pri računalniku. Ta bi moral biti na delovni (pisalni) mizi, ki je nižja od jedilne mize, in ko sedimo vzravnani (vrat in glava sta v liniji s hrbtenico) za njo in računalnikom, bi moral biti zgornji rob monitorja v višini naših oči.

Telefoniranje

Slušalke ne bi smeli nikoli držati med ramenom in glavo in med telefoniranjem z rokami kaj početi. V takšnem položaju namreč obremenjujete mišice in vretenca vrata in ramen.

Da bi bil trebuh v formi

Vsak dan je treba narediti vrsto vaj za trebušne mišice. Čvrste trebušne mišice so dobra podpora hrbtenice.

Bolečine v spodnjem delu hrbta

Če imate bolečine v spodnjem delu hrbta, je za sedenje težko doseči udoben položaj.

Hišna dela

Med opravljanjem hišnih del se dogajajo nesreče zaradi nepravilnega pripo-gibanja in nepotrebnega naprezanja telesa. Zato priporočilo: pri sesanju prahu uporabljajte teleskopski držaj sesalnika, da bi bil gornji del telesa ves čas vzravnan.

Pokončna drža

Če dolgo stojite, skrbite za to, da imate noge ves čas rahlo upognjene. Nogi naj se izmenično naslanjata na nekaj višjega.

Beljakovine kot pomoč

Redno uživajte mleko, mlečne izdelke in jajca. V njih je veliko beljakovin živalskega izvora z ugodnim vplivom na kosti in sklepe.

Včasih je bolje z dvigalom

Vzpenjanje po stopnicah in tudi sestopanje dodatno obremenjujeta boleče sklepe nog. Žrtve artroze v kolenih ali sklepih stopal bi morale uporabljati dvigalo.

Pravilno sedenje

Na položaj nog je treba paziti tudi med sedenjem. Nikar ne sedite prekrižanih nog, ker to škoduje kolenom in upočas-njuje krvni obtok. Pri sedenju naj bodo noge v rahlo povišanem položaju.

Vložki po meri

Ena osnovnih stvari je nošenje ustrezne obutve. Priporočljivo je nošenje obutve z vložki, izdelanimi po meri.

Pravilno vstajanje

Ob vstajanju iz sedečega položaja se z rokami zmeraj oprite na naslon. Tako boste razbremenili sklepe in hrbtenico.

  • Share/Bookmark

Kožni rak

19.06.2010

Glavni krivec sonce…

Strokovnjaki opozarjajo, da so glavni krivec med danes poznanimi dejavniki za nastanek kožnega raka sončevi ultravijolični (UV) žarki. Namerno in ponavljajoče se izpostavljanje soncu ter sončne opekline zvišujejo tveganje za razvoj kožnega raka, enako pa velja tudi za vsakodnevno nenamerno izpostavljanje soncu. To vodi ne nazadnje k staranju kože, med drugim k predčasnemu nastanku gub, zade-belitvi in izsušitvi kože ter nastanku hiperpigmentacij in rumenkastega te-na. Posledice izpostavljanja soncu se v koži seštevajo iz leta v leto. Zagorelost izgine, kožni rak pa se lahko pojavi šele več let kasneje. Nekateri menijo, da se bodo pred soncem bolje zaščitili, če bodo prej obiskovali solarij. Vendar je to zmotno prepričanje, saj je v solarijih “sončni” odmerek še večji, opozarjajo dermatologi, ko dodajajo, daje zagorela polt znak poškodbe kože, ne pa lepote, kot žal še vedno menijo tudi premnogi mladostniki, ki se izpostavljajo tudi škodljivim umetnim žarkom solarijev. Ker nam sonce daje potrebno energijo in je pomembno za naše zdravje, se mu ni treba povsem izogniti. Treba se je le zaščititi. Ne le da se ne izpostavljamo soncu zato, da bi porjaveli, ampak se je treba pred škodljivim žarki zaščititi tudi z oblačili, pokrivali, sončnimi očali in seveda s sredstvi, ki vsebujejo visok zaščitni faktor (najmanj 20), ki varujejo pred UVA- in UVB-žarki. Seveda zaščitna sredstva niso namenjena nadomeščanju naravne zaščite, še manj pa podaljševanju časa izpostavljenosti soncu. Kožni rak, zlasti v zgodnjih stadijih, ni nujno rašča nad ravnjo kože, temveč se lahko pojavi v številnih oblikah, kot je lisa različnih barv, “pega”, ranica, zatrdlina. Zato je pomembno, da ne prezrete nikakršne na novo zrasle ali že obstoječe spremembe oziroma znamenja na koži, ki se kakorkoli spreminja. Še posebej moramo biti pozorni na vsako spremembo velikosti, barve, oblike ali debeline že obstoječih peg ali prirojenih znamenj in ostalih tvorb, kar je ključno za zgodnje prepoznavanje melanoma.

  • Share/Bookmark