Pomanjkanje Vitamina D

30.06.2010

Pomanjkanje vitamina D je problematično predvsem v severnih krajih, kaže pa se kot krhke, deformirane kosti, pri otrocih kot rahitis, pri odraslih pa kot osteomalacija. Pomanjkanje spodbuja tudi osteoporozo.

Znanstveniki predvidevajo, da je pomanjkanje vitamina D povezano z rakom na dojki, debelem črevesju, prostati in s hipertenzijo.

Vitamin D ščiti tudi pred rakom

Čeprav so prejšnje študije omenjeni vitamin povezovale predvsem z avtoimunimi boleznimi, kot so multipla skleroza, revmatoidni artritis in diabetes vrste 1, pa tudi pri vrstah raka, vse doslej strokovnjaki niso znali razložiti, zakaj se pojavlja pri toliko različnih boleznih.

Po zadnji študiji sodeč pa vitamin D povezujejo neposredno z deli človeškega genoma, tega pa z geni, ki so povezani z avtoimunskimi boleznimi. Kot je dejal profesor George Ebers, klinični nevrolog iz bolnišnice Radcliffe v Oxfordu, presenetljivo veliko genov pri avtoimunosti in raku regulira prav vitamin D.

  • Share/Bookmark

Zmanjševanje Holesterola v Krvi

27.06.2010

Pri zmanjševanju holesterola v krvi je pomembnospremeniti življenjski slog. S športom se ukvarjajte vsaj petkrat tedensko po pol ure. Rekreacija naj bo prilagojena zmožnostim in željam posameznika. Seveda pa je potrebno narediti tudi nekaj sprememb v prehrani. Zmanjšati je potrebno vnos živalskih maščob. To pomeni, da se moramo izogibati živilom živalskega izvora, kot so mesni izdelki, jajčni rumenjaki, polnomastno mleko, sir, maslo.

Povečati moramo vnos sadja in zelenjave, saj rastlinske celice ne vsebujejo holesterola. Maslo in mast pri kuhanju zamenjamo z rastlinskimi olji. Na jedilniku se večkrat znajdejo živila z vlakninami (žita, stročnice, različne oreške) , ki pomagajo uravnavati količino holesterola v krvi ter nam zaradi vlaknin dajo občutek sitosti in pomaga pri uravnavanju telesne teže. Zeleni čaj vsebuje veliko antioksidantov, ki pomagajo zniževati krvni tlak in preprečujejo oksidativne procese LDL holesterola. Priporočljivo ga je popiti vsaj 2 skodelici na dan. Česen ravno tako zmanjšuje vsebnost holesterola v krvi, znižuje krvni tlak ter deluje antibakterijsko. Preprečuje nastanek oblog na stenah žil v začetni fazi. Zaužili naj bi ga od 2 do 4 stroke na dan. Ribe kot so losos, sardele in tuna so polne omega – 3 maščob, ki znižujejo raven LDL lipoproteinov, zvišujejo pa raven HDL. Omega – 3 maščobe delujejo na srce zaščitno. Z njim lahko vsaj dvakrat tedensko nadomestite druge mesne jedi. Temna čokolada z visokim deležem kakava npr. 70 % ali več, vsebuje antioksidant flavonoid, ki preprečuje zlepljanje eritrocitov in njihovo nalaganje na steno. Uživanje rdečega vina ravno tako blagodejno vpliva na boljše razmerje med dobrim in slabim holesterolom. Rdeča vina so ravno tako kot nekatera prej omenjena živila, bogata z antioksidanti. Ni potrebno pretiravati z vinom, že deciliter dnevno bo dovolj.

  • Share/Bookmark

Kaj je Prostatitis?

25.06.2010

Prostatitis je pri mlajših moških relativno pogosta bolezen, gre za vnetje žleze. Prostatitis nastane iz dveh glavnih vzrokov: povraten tok urina nazaj v prostato, predvsem pri večjih fizičnih naporih, drugi vzrok pa je bakterijska okužba.

Prosta

Simptomi, ki spremljajo bolezen so:

  • pogostejše uriniranje
  • slabši curek urina
  • bolečina v spodnjem delu trebuha ali presredka
  • boleč izliv semena.

Prostatitis se odkriva z rektalnim pregledom ter preiskavo urina. Zdravi pa se ga z dolgotrajno antibiotično terapijo. Za več informacij o prostati si preberite: Prostata


  • Share/Bookmark

Pridobivanje Vitamina D

25.06.2010

Vitamin D

Vitamin D proizvaja koža, ki je izpostavljena soncu, moč ga je najti tudi v ribjem olju, jajcih in mastnih ribah, kot so losos, slanik in skuša.

Vitamin D lahko zaužijemo tudi z prehrambenimi dodatki.

  • Share/Bookmark

Namen Omega-3 Maščobnih Kislin

24.06.2010

Omega 3-maščobne kisline pomagajo zavirati vnetje, prav tako pa zmanjšujejo tveganje za kronične bolezni, kot so rak, artritis in srčno-žilne bolezni. Pomagajo pri zmanjševanju nivoja holesterola, zniževanju krvnega tlaka, blaženju diabetesa, revmatoidnega artritisa, osteoporoze in duševnih motenj, kot sta depresija in shizofrenija.

Omega 3

Omega 3

Nujno so potrebne za normalno funkcijo možganov, rast in tako telesni kot duševni razvoj. Simptomi pomanjkanja so utrujenost, slab spomin, suha koža, težave s srcem, nihanje razpoloženja, depresija. Prenatalno pomanjkanje (=pred rojstvom) pa se kaže v motnjah duševnega razvoja in s slabšim vidom.

  • Share/Bookmark

Revmatoidni artritis

23.06.2010

Je vnetna avtoimuna bolezen, ki povzroča nepopravljive okvare sklepov. Izraz »avtoimuna« pomeni, da naš imunski sistem, ki nas varuje pred vdorom različnih mikroorganizmov, napade celice v telesu. Bolezen se največkrat pojavi med 30. in 55. letom starosti in lahko povzroči tudi hudo invalidnost. Sklepi so prizadeti simetrično, najpogosteje na prstih rok, lahko pa prizadene tudi vse druge sklepe. Prizadeti sklepi so otekli, slabše gibljivi, zlasti značilna je jutranja okorelost. V napredovali fazi se lahko pojavijo izrazite deformacije. Na bolezen posumimo pri značilnih bolnikovih težavah, za diagnostiko pa uporabljamo krvne in slikovne preiskave. Bolezen zdravimo s protivnetnimi zdravili in zdravili, ki zavirajo imunski odgovor, ter z ne-steroidnimi antirevmatiki, ki delujejo tudi protibolečinsko.

  • Share/Bookmark

Kako ravnamo pri bolečinah v sklepih?

22.06.2010

Blage sklepne bolečine so zelo po­goste in večinoma minejo same od sebe, torej brez zdravniške pomoči. Koristno pa se je izogibati gibom, ki povečujejo bolečine. Otekline in rdečino hladimo; pri artrozi pa pri­poročamo gretje. Bolečine lahko blažimo s paracetamolom ali neste-roidnimi protivnetnimi zdravili, ki so na voljo tudi v kremah in gelih, bolj učinkovite pa so tablete. Brez odlašanja pa moramo obiskati zdravnika, če gre za hudo boleč, pordel, otečen, vroč sklep in zlasti če se pridružijo še splošno slabo po­čutje, vročina in mrzlica. Zdravnika je tudi treba obiskati, če se težave večajo ali ne pojenjajo kljub doma­čim ukrepom.

Ob vsem povedanem pa kaže po­udariti, da je sklepe treba paziti, še preden nam začno povzročati teža­ve. Redna telesna aktivnost in vaje izboljšajo gibljivost sklepov in pove­čujejo izločanje sklepne tekočine. Manjša telesna teža sklepe manj obremenjuje in zmanjša možnost nastanka nekaterih sklepnih bolez­ni. Pretiravanje nikoli ne koristi, za­to mora biti tudi vadba zmerna in postopna.

  • Share/Bookmark

Škodljivo sončenje…

21.06.2010
sonce

Sonce

Najbolj škodljivo je močno sonce, ki sije med 11. in 15. uro. Kdor je takrat na soncu, mora imeti na glavi čepico, klobuk, tanko ruto ali slamnik. To velja predvsem za dojenčke, majhne otroke, plešaste moške in ženske z bolj redkimi lasmi. Manj nevarno je biti na soncu pred deseto dopoldne in po petnajsti uri.

Mimogrede: dovolj sončnih žarkov, ki so pomembni za zaščito pred osteoporozo in za vsrkavanja vitamina D v telo, dobimo, če smo nekajkrat na teden po pol ure na jutranjem ali večernem soncu – tudi če soncu izpostavimo samo roke.

In zakaj je sonce nevarno? Predvsem zato, ker oddaja različne ultravijolične žarke, ki pa bolj ali manj poškodujejo kožo. Zemljino površino dosežejo toplotni, svetlobni žarki in del ultravijoličnih (UV) žarkov, ki pa v največji meri učinkujejo na našo kožo. Spričo različnih valovnih dolžin lahko povzročajo na koži različne učinke.

Delimo jih v tri skupine:

  • C žarki so kratkih valovnih dolžin in nam niso nevarni.
  • B žarki so srednjih valovnih dolžin, prodrejo pa v zgornje plasti kože, kjer povzročajo vnetje in sončne opekline.
  • A žarki so dolgovalovni in prodirajo globlje v kožo. Čeprav so v preteklosti mislili, da ti žarki pretežno niso škodljivi, pa novejše raziskave kažejo, da pomembno vplivajo na staranje kože in na nastanek kožnega raka.

Sonce je torej predvsem škodljivo in je na različne načine povezano z boleznimi kože.

Pri prekomernem sončenju in nezadostni zaščiti se koža ne more sama obvarovati pred škodljivimi posledicami UV žarkov, čeprav smo temne polti. Zato naj bi se vsi, ki so radi na soncu, sončili postopoma in se še pred tem namazali s kremo z visokim faktorjem (30 in več).

Če smo kožo poprej zaščitili s kremo, naj bi se prvi dan sončili pol ure, a ne med 11. in 15. uro, drugi dan 30 minut dlje itd. Vsakič, ko gremo v vodo, pa moramo kožo znova namazati z zaščitno kremo! Glavo je treba zaščititi s čepico ali slamnikom, oči pa s kakovostnimi sončnimi očali.

  • Share/Bookmark

Artroza: Bolečine je mogoče omiliti

20.06.2010

Nekateri sklepi človeškega telesa (denimo kolenski) so bolj podvrženi razvoju te nadvse neprijetne bolezni, ki lahko človeku močno zmanjša kakovost življenja in zoper katero še zmeraj ni zdravila. A čeprav artroze ni mogoče pozdraviti, je mogoče, če se nanjo pravočasno odzovemo, preprečevati njeno zaostrovanje. Če se na artrozo pravočasno in ustrezno odzovemo, je mogoče bolečine zmanjšati, gibčnost sklepov za zboljšati. Zato vam morebiti prav pride nekaj praktičnih nasvetov, s katerimi boste lahko omilili neprijetne težave, ki jih povzroča artroza.

Znebite se odvečne teže

Vsak odvečen kilogram telesne teže, še zlasti nabran na kolkih, obremenjuje sklepe, povzroča bolečine in povečuje nevarnost, da človek zboli za artrozo. Če denimo nekdo tehta za petino več od idealne teže, mu grozi celo dvakrat večja nevarnost artroze kolena. Zato pazite, kako se hranite, in si prizadevajte za idealno telesno težo.

Bodite čim bolj aktivni, vendar previdno

Če vas pestijo bolečine zaradi artroze, je pomembno počivanje, vendar je enako pomembna tudi telesna aktivnost. Zato se je treba čim pogosteje ukvarjati s športnimi aktivnostmi, torej s plavanjem, trekingom/hojo, kolesarjenjem, tai-chijem in podobnim gibanjem, ki ne obremenjuje sklepov. Izogibati pa seje treba tenisu, nogometu, teku ali skvošu, ker so sklepi pri teh športnih disciplinah izpostavljeni rtroza pomeni kronične degenerativne, nevnetne spremembe v sklepih zaradi obrabe, poškodb ali bolezni, najbolj pa prizadene starejše ljudi, in sicer ženske bolj kot moške. Degenerativne spremembe povzročajo nastanek novih kostnih poganjkov ali bul v sklepih.
velikemu naprezanju. Vaje in športne aktivnosti za krepitev mišic so praviloma možne le, če spoštujemo tri pomembna pravila: obremenitev ne sme biti pretirana (uporabite le lažje uteži), razdalje pri teku ne smejo biti predolge in vaj in gibov ne smemo prevečkrat ponoviti.

Izogibajte se hladu

Zmeraj seje dobro zaščititi pred nizkimi temperaturami. Ko je hladno, si je nujno nadeti rokavice, obleči debelejše nogavice in si ogrniti šal. Celo zdravi sklepi so pri nizkih temperaturah togi, ta togost pa je izrazitejša, če so zaradi bolezni poškodovani.

Toplota je blagodejna

Tople kopeli za roke in noge spodbujajo kroženje krvi. Z njimi omogočimo boljšo gibčnost sklepov.

Kopriva – zdravilo naših babic

Koprive sicer pečejo, vendar pri artrozi pomagajo. Pospešujejo namreč prenos hranljivih snovi in odstranjevanje toksinov in odpadnih snovi iz organizma. List koprive tudi v strokovnih krogih priporočajo za zdravljenje artroze in revmatoidnega artritisa.

Z refleksno terapijo zoper bolečine

Pomagajo lahko tudi nekatere oblike masaže. Refleksologija denimo priporoča 30-sekundno masiranje mišic med palcem in kazalcem. Z njim bi morala bolečina popustiti.

Pravi položaj za šofiranje

Izredno pomemben je položaj telesa. Ko se vozimo, morajo biti stegna visoko na sedežu, kolena pa nikoli povsem iztegnjena – in sicer niti ob zaviranju ali menjavanju prestav.

Stres škoduje sklepom

Stres prizadene celoten organizem, torej tudi sklepe. Zato vsak dan najdite kaj časa za sprostitev: ob sprostitvi uma se bodo sprostile tudi mišice.

Izogibajte se nepravilnim gibom

Pazite, kako se pripogibate, kako dvigujete težje stvari, kako prečkate ovire. Izogibajte se nenaravnim sunkovitim premikom trupa in pripogibanju brez upognitve noge v kolenu – s tem boste hrbtenico obvarovali poškodb.

Spati je treba v pravilnem položaju

Tudi spanje vpliva na stanje sklepov. Optimalni položaj telesa za spanje je ležanje na hrbtu. Ležanje na trebuhu pomeni napor za hrbtenico.

Zgornji rob zaslona v višini oči

Posebno obremenitev za sklepe pomeni delo pri računalniku. Ta bi moral biti na delovni (pisalni) mizi, ki je nižja od jedilne mize, in ko sedimo vzravnani (vrat in glava sta v liniji s hrbtenico) za njo in računalnikom, bi moral biti zgornji rob monitorja v višini naših oči.

Telefoniranje

Slušalke ne bi smeli nikoli držati med ramenom in glavo in med telefoniranjem z rokami kaj početi. V takšnem položaju namreč obremenjujete mišice in vretenca vrata in ramen.

Da bi bil trebuh v formi

Vsak dan je treba narediti vrsto vaj za trebušne mišice. Čvrste trebušne mišice so dobra podpora hrbtenice.

Bolečine v spodnjem delu hrbta

Če imate bolečine v spodnjem delu hrbta, je za sedenje težko doseči udoben položaj.

Hišna dela

Med opravljanjem hišnih del se dogajajo nesreče zaradi nepravilnega pripo-gibanja in nepotrebnega naprezanja telesa. Zato priporočilo: pri sesanju prahu uporabljajte teleskopski držaj sesalnika, da bi bil gornji del telesa ves čas vzravnan.

Pokončna drža

Če dolgo stojite, skrbite za to, da imate noge ves čas rahlo upognjene. Nogi naj se izmenično naslanjata na nekaj višjega.

Beljakovine kot pomoč

Redno uživajte mleko, mlečne izdelke in jajca. V njih je veliko beljakovin živalskega izvora z ugodnim vplivom na kosti in sklepe.

Včasih je bolje z dvigalom

Vzpenjanje po stopnicah in tudi sestopanje dodatno obremenjujeta boleče sklepe nog. Žrtve artroze v kolenih ali sklepih stopal bi morale uporabljati dvigalo.

Pravilno sedenje

Na položaj nog je treba paziti tudi med sedenjem. Nikar ne sedite prekrižanih nog, ker to škoduje kolenom in upočas-njuje krvni obtok. Pri sedenju naj bodo noge v rahlo povišanem položaju.

Vložki po meri

Ena osnovnih stvari je nošenje ustrezne obutve. Priporočljivo je nošenje obutve z vložki, izdelanimi po meri.

Pravilno vstajanje

Ob vstajanju iz sedečega položaja se z rokami zmeraj oprite na naslon. Tako boste razbremenili sklepe in hrbtenico.

  • Share/Bookmark

Kožni rak

19.06.2010

Glavni krivec sonce…

Strokovnjaki opozarjajo, da so glavni krivec med danes poznanimi dejavniki za nastanek kožnega raka sončevi ultravijolični (UV) žarki. Namerno in ponavljajoče se izpostavljanje soncu ter sončne opekline zvišujejo tveganje za razvoj kožnega raka, enako pa velja tudi za vsakodnevno nenamerno izpostavljanje soncu. To vodi ne nazadnje k staranju kože, med drugim k predčasnemu nastanku gub, zade-belitvi in izsušitvi kože ter nastanku hiperpigmentacij in rumenkastega te-na. Posledice izpostavljanja soncu se v koži seštevajo iz leta v leto. Zagorelost izgine, kožni rak pa se lahko pojavi šele več let kasneje. Nekateri menijo, da se bodo pred soncem bolje zaščitili, če bodo prej obiskovali solarij. Vendar je to zmotno prepričanje, saj je v solarijih “sončni” odmerek še večji, opozarjajo dermatologi, ko dodajajo, daje zagorela polt znak poškodbe kože, ne pa lepote, kot žal še vedno menijo tudi premnogi mladostniki, ki se izpostavljajo tudi škodljivim umetnim žarkom solarijev. Ker nam sonce daje potrebno energijo in je pomembno za naše zdravje, se mu ni treba povsem izogniti. Treba se je le zaščititi. Ne le da se ne izpostavljamo soncu zato, da bi porjaveli, ampak se je treba pred škodljivim žarki zaščititi tudi z oblačili, pokrivali, sončnimi očali in seveda s sredstvi, ki vsebujejo visok zaščitni faktor (najmanj 20), ki varujejo pred UVA- in UVB-žarki. Seveda zaščitna sredstva niso namenjena nadomeščanju naravne zaščite, še manj pa podaljševanju časa izpostavljenosti soncu. Kožni rak, zlasti v zgodnjih stadijih, ni nujno rašča nad ravnjo kože, temveč se lahko pojavi v številnih oblikah, kot je lisa različnih barv, “pega”, ranica, zatrdlina. Zato je pomembno, da ne prezrete nikakršne na novo zrasle ali že obstoječe spremembe oziroma znamenja na koži, ki se kakorkoli spreminja. Še posebej moramo biti pozorni na vsako spremembo velikosti, barve, oblike ali debeline že obstoječih peg ali prirojenih znamenj in ostalih tvorb, kar je ključno za zgodnje prepoznavanje melanoma.

  • Share/Bookmark