Zdravje

Baldrijan, ki ga poznamo tudi pod drugimi imeni je naravno zelišče, ki je znano po tem, da ima učinek uspavala. Tradicionalna kitajska in indijska medicina pa priporočata baldrijan za zdravljenje nespečnosti. Mnoge študije so pokazale učinkovitosti baldrijana, zlasti v povezavi z šentjanževko.

baldrijan

Za razliko od vseh ostalih farmacevtskih »uspavalnih tabletah«, baldrijan ne povzroča kemične odvisnosti.

V Nemčiji so v študiji dokazali, da baldrijan blagodejno vpliva na to da zaspite hitreje in izboljša kakovost spanja. Novejše študije pa prikazujejo tudi druge pozitivne lastnosti baldrijana na centralni živčni sistem, zniževanje krvnega tlaka in zaviranje tumorja.

Obstajajo številne komercialne verzije baldrijana – eno si lahko kupite tukaj: baldrijan, vendar previdno sledite navodilom za odmerjanje. Preveč baldrijana lahko povzroči glavobol ali zamegljen vid.

Ko zaužijete maščobo, se ta zelo hitro pojavi v membranah celic, in tu se odloči njena metabolična usoda. Čeprav se maščobne kisline pojavljajo v mnogih pretanjenih različicah molekularnega razporeda, sta pri izdelavi eikozanoidov najpomembnejši dve kategoriji: omega-3 maščobne kisline, zgoščene v morskih živalih in tudi v nekaterih suhozemnih rastlinah, in omega-6 maščobne kisline, zgoščene v oljih kopenskih rastlin, na primer v koruznem olju, sončničnem olju in olju oljne repice ter v hrani živalskega izvora, prirejeni s krmo s kopnega. Kadar zaužijete omega-6 maščobne kisline, ki izhajajo s kopnega, na primer v koščku mesa ali v koruznem olju, se bodo verjetno spremenile v snov, ki se imenuje arahidonska kislina. Ta tudi sama ustvarja snovi, ki so hude povzročiteljice vnetij in sodelujejo pri strjevanju kivi in krčenju krvnih žil. Maščoba iz morja je bistveno drugačna in je koristna. Njene omega-3 maščobne kisline se lahko spremenijo v snovi, ki preprečujejo kopičenje krvnih strdkov, sproščajo krvne žile ter odpravljajo vnetja in poškodbe celic.

Hrana je sestavljena iz mešanic omega-3 in omega-6 maščobnih kislin, zato obe vrsti kislini dajeta celicam nasprotujoče si ukaze. Tista, ki prevlada, odloča o zdravju ali o bolezni, to pa je odvisno od količine obeh maščob v vaši prehrani. O tem je prepričan dr. William E. M. Lands, raziskovalec ribjih olj ter bivši profesor biokemije na University of Illinois v Chicagu. Če so celice preplavljene z omega-6 maščobnimi kislinami, nastane velika količina prostaglandinov, ki lahko sprožijo bolezen. Če je količina omega-3 maščobnih kislin zadostna, se lahko arahi-donski stroj umiri in neha tvoriti eikozanoide, ki povzročajo bolezni.

Rastlina, ki so jo v 16. stoletju uporabljali kot parfum je v poznejšem času postala del farmacije kot prehransko dopolnilo pripravljeno iz korenin rastline, čeprav so jo kot zdravilo uporabljali že v času antične Grčije in Rima. Prehransko dopolnilo se več ali manj priročno pakira v kapsulah, ki jih potem lažje zaužijemo.

Hipokrat in kasneje Galen sta ga predpisovala kot sredstvo za nespečnost. Zaradi njegove zgodovinske uporabe (kot pomirjevalo in za zdravljenje migrene) ga z manjšimi izboljšavami v medicini uporabljajo še danes.

Baldrijan se uporablja za nespečnost in druge motnje. Kot pomirjevalo proti stresu, histeriji, razdražljivosti.

Neželeni stranski učinki

Vir ne navaja neželenih učinkov, vsaj pri normalni uporabi ne. Drugače pa lahko velika količina povzroči bolečine v trebuhu, apatijo, občutek duševne otopelosti ali blage depresije.

Obstaja veliko dogodkov v življenju, ki so povezani s stresom. Pogledali si bomo nekaj področij kjer je stres še posebej prisoten.

Stres na delovnem mestu

Dolge ure dela, težavni sodelavci in podcenjevanje, to je le nekaj dejavnikov, ki prispevajo k stresu na delovnem mestu.

Napačno delo?
Doživljate stres vašem delovnem mestu?  Ste pomislili, da je to mogoče zaradi tega ker to delo enostavno ni za vas? Določena dela povzročajo izgorelost in slabo počutje.

Težavni sodelavci?
Veliko ljudi ima težave s sodelavci na delovnem mestu. Eden iz med preprostih ukprepov je da se obrnete na kadrovsko službo, na nekoga, ki je zadolžen za ohranjanje miru ali stikov med zaposlenimi. Ko pridete tja ne začnite pogovora z odgovorno osebo zgolj z pritožbo, opišite kaj dejansko vas moti in kako to vpliva na vaše delo. Če boste izpostavili da zaradi sodelavca slabše opravljate vaše delo bo v interes podjetja gotovo večji saj hočejo da se delo opravlja.
Včasih je dobro tudi da osebo, ki vas neprestano nadleguje z neokusnimi pripombami preprosto ignorirate in se ne ozirate na njegova dejanja in besede. Večina ljudi išče nek odgovor na provokacije in če le-tega ne bodo dobili se bodo morda spravili na nekoga drugega.

Stres v šoli

Študentje in dijaki se v šolah soočajo s številnimi pritiski, kar lahko vodi v znatno količino stresa. Razlogi za stres so različni.

Socialne situacije.
Veliko učencev doživlja stres ko se sooči z družbenimi in socialnimi razlikami. Tesnoba, ki jo povzroči občutek manjvrednosti zaradi slabših oblačil ali težav pri vzpostavljanju stikov je velikokrat prisotna, še posebej pri najstnikih.

Učitelji in profesorji.
Dober učitelj lahko na otroku pusti zelo pozitivne posledice a ker je v življenju tako da niso vsi ljudje dobri in pravi za določeno delo prihaja do zelo stresnih situacij tudi v odnosu učenec-učitelj. Veliko učiteljev svoje probleme in stres, ki ga doživljajo v zasebno prenašajo na svoje učence. Poznamo tudi učitelje, ki delajo med učenci razlike, kar učencu, ki je izpostavljen daje občutek manjvrednosti.

…

Preberite še:

Baldrijan ali tudi zdravilna špajka
Preprečuje nespečnost in lajša težave z živci

Nespečnost lahko povzroči cela vrsta stvari. Te vzroke lahko razdelimo na situacijske dejavnike, medicinske ali psihiatrične motnje in motnje spanja. Nespečnost lahko klasificiramo tudi glede na trajanje simptomov v prehodno, kratkoročno ali kronično.

Prehodna nespečnost na splošno traja manj kot sedem dni; kratkoročna nespečnost traja približno od enega do treh tednov in kronična nespečnost, ki  traja več kot tri tedne.

Vzroke za prehodno in kratkoročno nespečnost lahko združimo saj so si zelo podobni.

-          Spremembe v izmenskem delu (nočna vs dnevna izmena)

-          Prekomeren ali neprijeten hrup (glasna glasba pod našim stanovanjem, glasno smrčanje partnerja)

-          Neprimerna sobna temperatura (prevroče ali premraz)

-          Stresne situacije v življenju (priprave na izpit, izguba ljubljene osebe, izguba dela, razveza ali ločitev)

-          Prenehanje z jemanjem zdravil, pitjem alkohola, jemanjem poživil. Tudi to so dejavniki, ki vplivajo na spanec.

-          Nespečnost povezana z nadmorsko višino.

Kronična ali dolgotrajna nespečnost

Večina vzrokov za kronično ali dolgotrajno nespečnost so običajno povezane s psihičnim ali fiziološkim zdravstvenim stanjem.

Psihološki  dejavniki, ki so povezani z nespečnostjo:

1)      Tesnoba

2)      Stres

3)      Shizofrenija

4)      Manija (bipolarna motnja)

5)      Depresija

Dejansko je lahko nespečnost indikator depresije. Mnogi ljudje doživljajo nespečnost v fazi akutne duševne bolezni.

Fiziološki dejavniki, ki vplivajo na nespečnost:

1.)    Kronična utrujenost

2.)    Degenerativne bolezni kot je Parkinsonova bolezen ali Alzheimerjeva bolezen

3.)    Možganski tumorji, kapi ali poškodbe možganov

Vitamin D je v maščobi topen vitamin, ki je naravno prisoten v zelo malo živilih, je pa na voljo kot prehransko dopolnilo. Proizvaja se endogeno iz ultravijoličnih žarkov sončne svetlobe, nastaja pa v koži.

Vitamin D je bistvenega pomena saj spodbujanja absorpcijo kalcija v črevesju in ohranjanja ustrezno raven serumskega kalcija in koncentracije fosfata, s čimer omogoči normalno mineralizacijo kosti. Prav tako je potreben za rast kosti.

Brez dovolj vitamina D, lahko postanejo kosti tanke, krhke ali nepravilnih oblik. Vitamin D preprečuje rahitis pri otrocih in osteomalacijo pri odraslih. Skupaj s kalcijem, vitaminom D pomaga tudi pri zaščiti starejših pred osteoporozo.

Vitamin D ima še druge vloge v zdravju ljudi, vključno z modulacijo živčnomišičnih in imunskim sistemom ter zmanjšanje vnetja.

vir

Vitamini so organske snovi, potrebne za normalno delovanje našega organizma. Izraz vitamin izvira iz dveh latinskih izrazov : »vita« = življenje in »amin« = dušik vsebujoči. Odkrili so jih v 19. stoletju, danes pa je o njih že veliko raziskanega.

Naše telo samo ne more proizvajati vitaminov, le nekatere med njimi priozvede v manjši količini iz provitaminov (A, B, D, K). Većino vitaminov zaužijemo in nadomeščamo s hrano, zato je toliko ponavljani slogan »uživajte pestro in uravnoteženo prehrano« na mestu. Kadar je hrana uravnotežena, dodatek vitaminov v obliki pripravkov ni potreben.

TELO NUJNO POTREBUJE 13 VITAMINOV:

· Vitamin A (retinol)
· Vitamini B (B1-tiamin, B2 –riboflavin, B3–niacin ali niacinamid ali nikotinska kislina ali nikotinamid, B6 –piridoksin, B12 -kobalamin, B9 –folna kislina ali folacin ali folat, B5 –pantotenska kislina ali pantenol, in biotin)
· Vitamin C (askorbinska kislina)
· Vitamin D (kalciferol)
· Vitamin E (tokoferol)
· Vitamin K (filokinon)

Nekateri vitamini so vodotopni (B, C), njihova presnova in izločanje sta hitri, to pa pomeni, da jih je potrebno redno nadomeščati z ustrezno prehrano ali vitaminskimi dodatki. Vitamini, ki so topni v maščobah (A, D, E, K), se v telo vsrkajo z maščobami in jih telo lahko shrani. Njihova presnova je počasnejša, ob pomanjkljivem vnosu v telo jih organizem nadomešča iz zalog.
PROVITAMINI so predstopnja vitaminov, torej snovi, ki se šele v telesu pretvorijo v vitamine (betakaroten→vitamin A).

vir

Posledice pomanjkanja Omega-3 v organizmu v času nosečnosti bi bile lahko zelo škodljive za mati ter otroka samega. Ta preko posteljice koristi Omega-3 iz prehrane, ki jo uživate, in to porablja za rast in razvoj. Če ne vnašate zadostne količine Omega-3 v telo, jo otrok začne koristiti iz vaših lastnih rezerv v telesu, zaradi pomanjkanja le-teh pa lahko pride do naslednjih težav:

• poveča se možnost poporodne depresije,
• poveča se možnost počasnejšega razvoja otroka ter manjše telesne teže,
• poveča se možnost predčasnega poroda in težav, ki se na koncu končajo s carskim rezom.

vir

Related articles

• Study: Omega-3 Fats Don’t Help Heart-Attack Survivors (time.com)
• Study: Eating More Omega-3s Didn’t Help Heart Attack Survivors (aolhealth.com)

Poznamo omega-6 in omega-3 maščobne kisline. Prve najdemo v koruznem olju, v bombaževih in sončničnih semenih. Teh maščobnih kislin običajno vnesemo v naše telo z različnimi živili dovolj oziroma preveč. Omega-3 maščobne kisline so prisotne v rastlinski hrani kot je zelena zelenjava (npr. brokoli), laneno olje, oreščki, nekatere vrste alg. Najbogatejši vir omega-3 maščob pa so morske ribe: losos, slanik, skuša, sardine, polenovke.

Omega 3

Related articles

• Omega-3 Fatty Acids: Brain Food for Thought (lifescript.com)
• Who Needs Omega-3s? (webmd.com)

Kadar govorimo o povišanih maščobah v krvi, imamo v mislih predvsem trigliceride in tako imenovani slabi holesterol, ki ga s kratico označimo kot LDL (low density lipoproteins) holesterol. To so lipoproteini majhne gostote, ki vsebujejo manj beljakovin in več holesterola. Ta holesterol, se lahko kopiči v stenah žil. Proces kopičenja imenujemo ateroskleroza. Ateroskleroza lahko privede do motenj v oskrbi s kisikom, ki potuje po krvi. V najslabšem primeru pa se plak oziroma delec nakopičenih delcev v žilni steni odlušči ter s krvjo potuje po žilnem sistemu. Ko tak delček zaide v žilo manjšega premera, lahko deluje kot zamašek in tako povzroči angino pektoris, srčno, možgansko ali pljučno embolijo oziroma zastoj.

Neustrezna raven maščob v krvi, je eden izmed dejavnikov tveganja za nastanek srčno žilnih bolezni. Z rednim spremljanjem ravni holesterola si lahko prihranimo marsikatero nevšečnost. Če v krvi zasledite zvišano raven trigliceridov, skupnega holesterola, LDL holesterola ali znižano raven HDL holesterola, je čas da razmislite o spremembi življenjskega sloga. Uravnotežena prehrana, svež zrak ter zadostno gibanje, blagodejno vplivajo na človeški organizem in tako posredno uravnavajo raven maščob v krvi.

Related articles

• What is Cholesterol & What Causes High Cholesterol? (brighthub.com)
• Use a Good Diet to Lower Triglycerides (brighthub.com)